Kurilne naprave na lesno biomaso: Subvencija

POZIV JE ZAPRT
_

Predmet javnega poziva so nepovratne finančne spodbude občanom za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb na celotnem območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: nepovratne finančne spodbude) za določene nove naložbe, in za nekatere nove naložbe v stanovanjskih stavbah na območju Mestne občine Celje, Mestne občine Ljubljana, aglomeracije Maribor (Mestna občina Maribor in Občina Miklavž na Dravskem polju), Mestne občine Murska Sobota, Občine Trbovlje in Občine Zagorje ob Savi, ki so skladno z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11, 8/15 in 66/18), Odredbo o razvrstitvi območij, aglomeracij in podobmočij glede na onesnaženost zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 38/17) in Sklepom o določitvi podobmočij zaradi upravljanja s kakovostjo zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 29/17) zaradi prekomerne onesnaženosti zunanjega zraka z delci PM10, uvrščene v razred največje obremenjenosti in imajo sprejet Odlok o načrtu za kakovost zraka.

Namen javnega poziva je povečanje rabe obnovljivih virov energije in večja energijska učinkovitost v stanovanjskih stavbah ter zmanjšanje prekomerne onesnaženosti zraka z delci PM10 in s tem izboljšanje kakovosti zunanjega zraka.

Nova naložba je naložba za izvedbo enega ali več v nadaljevanju navedenih ukrepov, ki so bili izvedeni v času trajanja tega javnega poziva (kot datum izvedbe naložbe se šteje datum opravljene storitve, ki je naveden na računu, iz katerega nedvoumno izhaja, da je naložba v celoti izvedena, če ta na računu ni naveden, se kot datum izvedbe naložbe upošteva datum računa):

1. vgradnja solarnega ogrevalnega sistema v stanovanjski stavbi,
2. vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe,
3. vgradnja plinskega kondenzacijskega kotla za centralno ogrevanje starejše stanovanjske stavbe,
4. vgradnja toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe,
5. priključitev eno- ali dvostanovanjske stavbe na sistem daljinskega ogrevanja,
6. vgradnja energijsko učinkovitih lesenih oken v starejši stanovanjski stavbi,
7. toplotna izolacija fasade starejše eno- ali dvostanovanjske stavbe,
8. toplotna izolacija strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru v starejši stanovanjski stavbi,
9. toplotna izolacija tal na terenu ali tal nad neogrevanim prostorom/kletjo v starejši eno- ali dvostanovanjski stavbi,
10. vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v stanovanjski stavbi.

V primeru, da vlagatelj z isto vlogo kandidira za najmanj 3 (tri) ukrepe, navedene v razdelkih od A do J po tem javnem pozivu, ki so bili izvedeni v isti starejši stanovanjski stavbi, je upravičen do višje nepovratne finančne spodbude. Višja nepovratna finančna spodbuda je vsota zneskov, ki so opredeljeni za posamezen ukrep v točki 2. b) javnega poziva, povečanih za 50 %, a ne sme znašati več kot 30 % priznanih stroškov naložbe. Pri izvedbi določenih ukrepov, pri katerih je že osnovna višina nepovratne finančne spodbude določena v višini več kot 30 % priznanih stroškov naložbe, ni mogoče pridobiti višje nepovratne finančne spodbude kot tiste, ki je že določena za izvedbo posamičnega ukrepa v točki 2. b).

Pravica do nepovratne finančne spodbude se dodeli za nakup in vgradnjo ali za zamenjavo stare kurilne naprave, ki zagotavlja toploto centralnemu sistemu ogrevanja stavbe, z novo kurilno napravo na lesno biomaso, in sicer:

•  kotel na lesno biomaso kupljen do 31. 12. 2019 skladen z veljavno Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 24/13, 2/15, 50/16 in 17/18; v nadaljnjem besedilu: Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav) mora izpolnjevati naslednje zahteve: izkoristek pri nazivni toplotni moči mora biti večji ali enak 90 %, vrednost emisij celotnega prahu mora biti manjša od 40 mg/m3, vrednost emisij ogljikovega monoksida pa manjša od 400 mg/m3, določene po standardu SIST EN 303-5:2012 pri računski vsebnosti kisika 13 % v suhih dimnih plinih. Kotel z ročnim polnjenjem goriva (npr. s poleni) mora imeti za optimalno zgorevanje vgrajeno lambda sondo in prigrajen vodni toplotni zbiralnik ogrevalne vode (v nadaljnjem besedilu: hranilnik) s prostornino najmanj 12 litrov na liter polnilnega prostora z gorivom, hranilnik pa mora imeti tudi prostornino najmanj 55 litrov na kW nazivne toplotne moči kotla. Kotel z avtomatskim polnjenjem goriva (npr. s peleti, sekanci) mora imeti prigrajen hranilnik s prostornino najmanj 20 litrov na kW nazivne toplotne moči kotla. Ne glede na zgornje navedbe se lahko namesto hranilnika uporablja tudi drugačen hranilnik enake zmogljivosti shranjevanja toplote. Hranilnika ni potrebno prigraditi kotlu z avtomatskim polnjenjem goriva in z možnostjo regulacije moči, če kotel dosega vrednosti emisij snovi v zrak skladno z zahtevami te alineje tudi pri najmanjši nastavljivi moči kotla (nižja ali enaka 30 % nazivne moči), določene po standardu SIST EN 303-5:2012. Zahteve veljajo za osnovno gorivo in vsako drugo primerno gorivo,

 ali

•  kotel na lesno biomaso skladen z Uredbo Komisije (EU) 2015/1189 z dne 28. aprila 2015 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo kotlov na trdno gorivo (UL L št. 193 z dne 21. 7. 2015, str. 100; v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) 2015/1189) mora izpolnjevati naslednje zahteve, in sicer da: pri kotlih z nazivno izhodno toplotno močjo 20 kW ali manj sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov ni manjša od 78 %, pri kotlih z nazivno izhodno toplotno močjo več kot 20 kW sezonska energijska učinkovitost ogrevanja prostorov ni manjša od 78 %, sezonske emisije trdnih delcev pri ogrevanju prostorov ne presegajo 30 mg/m3 za kotle s samodejnim polnjenjem in 45 mg/m3 za kotle z ročnim polnjenjem, sezonske emisije ogljikovega monoksida pri ogrevanju prostorov ne presegajo 380 mg/m3 za kotle s samodejnim polnjenjem in 530 mg/m3 za kotle z ročnim polnjenjem, sezonske emisije organskih plinskih mešanic pri ogrevanju prostorov ne presegajo 20 mg/m3 za kotle s samodejnim polnjenjem in 30 mg/m3 za kotle z ročnim polnjenjem, sezonske emisije dušikovih oksidov pri ogrevanju prostorov, izražene v dušikovem dioksidu, ne presegajo 200 mg/m3 za vse kotle na lesno biomaso pri računski vsebnosti kisika 10 % v suhih dimnih plinih. Kotel na lesno biomaso z ročnim polnjenjem goriva mora imeti za optimalno zgorevanje prigrajen hranilnik s prostornino zahtevano z Uredbo Komisije (EU) 2015/1189. Zahteve veljajo za osnovno gorivo in vsako drugo primerno gorivo.

Kotel je kurilna naprava, ki zagotavlja toploto centralnemu sistemu ogrevanja stavbe.

 ali

• peletna peč z vodnim toplotnim prenosnikom (kamin), ki bo priklopljena na centralno ogrevanje mora izpolnjevati naslednje zahteve: izkoristek pri nazivni toplotni moči mora biti večji ali enak 91,0 %, vrednost emisij celotnega prahu mora biti manjša od 18,0 mg/m3, vrednost emisij ogljikovega monoksida pa manjša od 250,0 mg/m3, določeno po standardu SIST EN 14785:2006.

Ustreznost kotla na lesno biomaso bo preverjena na podlagi podatkovne dokumentacije, skladne z zahtevami Uredbe Komisije (EU) 2015/1189 oziroma na podlagi izjave o skladnosti in merilnega poročila skladnega s standardom SIST EN 303-5:2012 izdelanega s strani izbranega preskuševalnega laboratorija, priglašenega pri nacionalnem akreditacijskem organu po standardu EN ISO/IEC 17025, če se je domneva o skladnosti proizvoda ugotavljala po standardu SIST EN 303-5:2012 za kotel na lesno biomaso skladen z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav, ali z drugim ustreznim dokazilom.

 Ustreznost peletne peči z vodnim toplotnim prenosnikom (kamin) bo preverjena na podlagi merilnega poročila skladno s standardom SIST EN 14785:2006, izdelanega s strani pri Evropski komisiji priglašenega preizkuševalnega laboratorija po Uredbi (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (UL L št. 88 z dne 4. 4. 2011, str. 5; v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) št. 305/2011 za trženje gradbenih proizvodov) ali po Zakonu o gradbenih proizvodih (Uradni list RS, št. 82/13; v nadaljnjem besedilu: ZGPro-1) oziroma z drugim ustreznim dokazilom.

 Nepovratna finančna spodbuda za naložbo vgradnje kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na območju občin s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka ne more biti dodeljena, če občinski akt ali lokalni energetski koncept določa na tem območju drug prednostni način ogrevanja (daljinsko ogrevanje ali uporaba zemeljskega plina). Občina zagotovi Eko skladu podatke o mejah območij, kjer je določen drug prednostni način ogrevanja, na zemljiško parcelo natančno.

 Če bo nova kurilna naprava na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe zamenjala staro kurilno napravo, ki zagotavlja toploto centralnemu sistemu ogrevanja stavbe, je vlagatelj upravičen do višje nepovratne finančne spodbude. V tem primeru je potrebno ob oddaji vloge obvezno priložiti fotografijo prostora s staro kurilno napravo, ko je ta še vgrajena in priklopljena na centralni sistem ogrevanja in fotografijo prostora, posneto po odstranitvi stare kurilne naprave in pred prenovo prostora, tako da bo nedvoumno razvidno, da je bila stara kurilna naprava odstranjena. Vlagatelj ni upravičen do višje nepovratne finančne spodbude, če ne izkaže obstoja stare kurilne naprave ter v primeru, ko stara kurilna naprava po vgradnji nove kurilne naprave na lesno biomaso ni bila odstranjena. Stara kurilna naprava je naprava s kuriščem, v katerem zgoreva gorivo in pri tem nastajajo emisije v zrak. Vlagatelj ni upravičen do višje nepovratne finančne spodbude v primeru zamenjave stare lokalne kurilne naprave, toplotne črpalke ali stare električne ogrevalne naprave z novo kurilno napravo na lesno biomaso in v primeru, če stanovanjska stavba še ni bila vseljena.

Na javnem pozivu lahko kot vlagatelj kandidira vsaka fizična oseba oziroma občan, ki je investitor in:

• lastnik ali solastnik nepremičnine, stanovanjske stavbe ali stanovanja v večstanovanjski stavbi, kjer bo izveden ukrep, ki je predmet javnega poziva (v nadaljnjem besedilu: lastnik);
• imetnik stavbne pravice na nepremičnini, kjer bo izveden ukrep, ki je predmet javnega poziva;
• družinski član lastnika nepremičnine, stanovanjske stavbe ali stanovanja v večstanovanjski stavbi, kjer bo izveden ukrep, ki je predmet javnega poziva;
• najemnik nepremičnine, stanovanjske stavbe ali stanovanja v večstanovanjski stavbi, kjer bo izveden ukrep, ki je predmet javnega poziva.

Nepremičnina, stanovanjska stavba oziroma stanovanje v večstanovanjski stavbi, kjer bo izveden ukrep, ki je predmet tega javnega poziva, mora biti v izključni lasti fizične osebe/oseb.

Kot fizična oseba po tem javnem pozivu ne šteje samostojni podjetnik ali fizična oseba, ki samostojno opravlja dejavnost kot poklic, oziroma je registrirana za opravljanje dejavnosti na podlagi posebnega zakona.

Višina nepovratne finančne spodbude znaša do:

• 20 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 2.000 EUR za kurilno napravo na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe pri prvi vgradnji ogrevalnega sistema v stanovanjski stavbi oziroma če nova kurilna naprava ni zamenjala stare kurilne naprave, in sicer na celotnem območju Republike Slovenije;
• 50 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 4.000 EUR za kurilno napravo na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe pri zamenjavi stare kurilne naprave z novo kurilno napravo na lesno biomaso na območjih občin, kjer ni sprejet Odlok o načrtu za kakovost zraka;
• 60 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 5.000 EUR za kurilno napravo na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe pri zamenjavi stare kurilne naprave z novo kurilno napravo na lesno biomaso na območjih občin, ki imajo sprejet Odlok o načrtu za kakovost zraka.

Nepovratna finančna spodbuda za zamenjavo stare kurilne naprave z novo kurilno napravo na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe bo v celoti dodeljena iz sredstev Sklada za podnebne spremembe.

Priznani stroški vključujejo:

• nakup in vgradnjo ene kurilne naprave na lesno biomaso na stanovanje;
• predelavo obstoječega ali izdelavo novega priključka za dovod zraka in odvod dimnih plinov ter sanacijo ali izgradnjo dimnika;
• nakup in vgradnjo zalogovnika za gorivo, transportnega in varnostnega sistema, senzorjev CO, krmilne opreme, hranilnika, vodnega toplotnega zbiralnika, sanitarne toplotne črpalke, povezovalnih armatur ter opreme za priključitev na centralno ogrevanje;
• ostale stroške, ki so smiselno povezani z izvedbo naložbe.

Spodbuda za vgradnjo kurilne naprave oziroma toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe ne more biti dodeljena na nekaterih območjih občin, ki so sprejele Odlok o načrtu za kakovost zraka.

Subvencija za naložbo vgradnje plinskega kondenzacijskega kotla za centralno ogrevanje starejše stanovanjske stavbe je lahko dodeljena le na območju občin s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka, in sicer zgolj na tistih območjih teh občin, kjer je skladno z občinskim aktom ali lokalnim energetskim konceptom kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina, ob hkratni priključitvi na sistem distribucije zemeljskega plina.

Občine s sprejetim odlokom o načrtu za kakovost zraka so: Mestna občina Celje, Mestna občina Ljubljana, Mestna občina Maribor (aglomeracija), Mestna občina Murska Sobota, Občina Trbovlje in Občina Zagorje ob Savi.

Subvencije za vgradnjo kotlov na lesno biomaso (v MO Maribor, Občini Miklavž na Dravskem polju, MO Celje in MO Murska Sobota) in toplotnih črpalk (le v aglomeraciji Maribor – tj. v MO Maribor ter Občini Miklavž na Dravskem polju) ni mogoče dodeliti, če je na konkretni parceli določen prednostni način daljinskega ogrevanja ali ogrevanja z zemeljskim plinom, in na tej parceli obstaja možnost priklopa na daljinsko ogrevanje oz. zemeljski plin.

Preverjanje prednostnega načina ogrevanja in omejitev spodbud za vašo stavbo.