Pregled ogrevalnih sistemov v Sloveniji

V slovenskih gospodinjstvih prevladujejo lesna kuriva, ki predstavljajo vir ogrevanja za približno 50 % vseh individualnih hiš. Kurilno olje in zemeljski plin sledita z nekaj več kot 10 % deležem. Ta razporeditev kaže na močno prisotnost tradicionalnih virov, zlasti v ruralnih okoljih, kjer je lesna biomasa pogosto lokalno dostopna.

Slika 1: Ogrevanje na lesno biomaso

Vir: www.slonep.net/eko-bivanje/obnovljivi-viri/vodic/ogrevanje-z-lesno-biomaso

Zemeljski plin predstavlja okoli 10 % končne rabe energije v gospodinjstvih. Značilen je za novejše objekte. Drugi pogosti vir ogrevanja je daljinsko ogrevanje, ki je vgrajeno v starejše soseske, zgrajene od 70. let naprej. Večina večjih mest, kot so Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj in Trbovlje, razpolaga z daljinskim ogrevanjem, ki v nekaterih primerih izkorišča celo toploto iz sežigalnic odpadkov. Pri tem velja poudariti, da določeni sistemi daljinskega ogrevanja tudi uporabljajo plin kot primarni vir energije. Daljinsko ogrevanje, ki uporablja lesno biomaso ali odpadno toploto industrije, ni vsesplošno prisotno in je primerno predvsem v mestih z večjo gostoto prebivalstva. Daljinsko ogrevanje pri nas žal ni bilo nikoli prepoznano kot strateška infrastruktura na državni ravni.

Slika 2: Daljinsko ogrevanje

Vir: www.withenergy.co.uk/districtheating-explained

Novejši trend na področju ogrevanja stavb, tudi večstanovanjskih, so toplotne črpalke. Toplotne črpalke so med najbolj učinkovitimi obnovljivimi sistemi, saj delujejo neodvisno od sončnega sevanja in so primerne za različne tipe stavb. Toplotne črpalke najbolje delujejo v kombinaciji s talnim ogrevanjem v dobro izoliranih stavbah. V stavbah z radiatorskim ogrevanjem je učinkovitost manjša, saj so radiatorji manjši od površine tal, kar zahteva višjo temperaturo. Toplotne črpalke delujejo v vsakem vremenu, tudi oblačnem, hladnem ali meglenem, moramo pa pri hladnejšem in bolj vlažnem zraku računati na malce manjšo učinkovitost.

Inovativnejši prostop pri uporabi toplotnih črpalk omogoča geotermalna energija. Za izkoriščanje geotermalne energije se uporabljajo toplotne črpalke, kot so geosonde, ploskovni zemeljski kolektorji in vrtine za toploto podtalnice. V tujini, na primer na Nizozemskem, se za ogrevanje izkorišča celo toplota opuščenih rudniških jaškov, kar kaže na inovativne pristope k rabi geotermalnih virov.

Slika 3: Geotermalna energija

Vir: www.ernstheating.com/blog/how-does-a-geothermal-heat-pump-work/