Kako znižati stroške omrežnine po uvedbi omrežninske reforme
Za znižanje stroška omrežnine, na katerega vsak odjemalec vsaj do določene mere lahko vpliva sam, je treba znižati 15 minutni odjem električne energije iz omrežja. Največji učinek se pri tem doseže z nadzorom odjema/vklopa najmočnejših porabnikov.

Reforma tarifnega sistema za obračun omrežnine za elektro omrežja je prinesla sistem obračuna, ki temelji na dejanskem odjemu električne energije iz omrežja vsakega posameznega odjemalca posebej. Za razliko od preteklega sistema, ko je večjo utež stroška za omrežnino predstavljala količina iz omrežja prevzete električne energije, moč pa nižjo in pavšalno glede na velikost priključnih varovalk, se po novem poudarja zlasti kratkotrajni odjem, ki se kaže kot moč oziroma odjem električne energije v 15 minutnem merilnem intervalu. Kratkotrajen konični odjem je namreč tisti, ki definira zmogljivost ali morebitno preobremenjenost omrežja in ki posledično predstavlja potrebe po ojačitvah omrežja in je na ta način povezan s potrebami po investicijah oz. dodatnih sredstvih, ki jih je potrebno vložiti v elektro omrežja. Na osnovi pretekle porabe v prejšnji višji sezoni, ki traja pozimi od začetka novembra do konca februarja, tako operater omrežja vsakemu odjemalcu, za katerega obstajajo 15' meritve preteklega odjema električne energije, določi tako imenovano dogovorjeno moč, ki predstavlja osnovo za obračun moči. Ker omrežje ni vseskozi enako obremenjeno, je v časovnem smislu Agencija za energijo, ki je regulator tega področja, odjem razdelila na pet časovnih blokov, pri čemer časovni blok 1 predstavlja najvišjo obremenitev omrežja, časovni blok pet pa najnižjo. Prvi nastopa samo v višji sezoni, peti samo v nižji sezoni (od začetka marca do konca oktobra). Ker je osnovni namen reforme pravičnejša porazdelitev stroškov glede na obremenjevanje omrežja, so tudi tarife za moč prilagojene temu dejavniku: najdražji je časovni blok 1, najcenejši je časovni blok 5, ko je moč celo brezplačna. Tarife ostalih časovnih blokov so cenovno nekje vmes, pri čemer je za leto 2025 za večino odjemalcev moč že v časovnem bloku 2 skoraj štirikrat cenejša kot v najdražjem bloku. Za znižanje stroška za moč morajo odjemalci torej znižati svoj kratkotrajni odjem v 15' merilnem intervalu in to predvsem v najdražjem časovnem bloku. Poleg moči se omrežnina plačuje tudi za iz omrežja prevzeto električno energijo. Tarife za ta del se sicer tudi po časovnih blokih med sabo razlikujejo, vendar zelo malo (v letu 2025 so tarife med njimi različne za manj kot 10 %).
Poleg dogovorjene moči omrežninski akt opredeljuje tudi še t.i. presežno moč, ki se obračunava samo odjemalcem, ki dogovorjeno moč (za odjem vnaprej) določijo sami. V tem primeru imajo sicer možnost napovedi nižje dogovorjene moči od tiste, ki jim jo je predlagal operater omrežja, vendar ob tem tvegajo obračun morebitnih presežkov, če bodo prekoračili svojo napovedano moč.
Agencija za energijo vsako leto tarife prilagaja, predmet sprememb pa naj bi bila tudi še sama omrežninska metodologija. Operater omrežja prav tako vsako leto na novo določa dogovorjeno moč.
Na znižanje stroška za omrežnino tako lahko vsaj do določene mere vpliva vsak odjemalec sam – najbolj tako, da na tak ali drugačen način (ročno, avtomatsko) prilagaja odjem zlasti večjih (močnejših) porabnikov električne energije. Predvsem v smislu, da ne delujejo vsi naenkrat, ampak bolj postopoma (npr. po eden, ali največ dva hkrati). Najmočnejši porabniki so praviloma tisti, ki tako ali drugače nekaj grejejo (savne, kuhalne plošče, grelnik pralnega/pomivalnega stroja, likalnik, toplotna črpalka, ipd). Najmočnejši pa je lahko polnilnica za električni avto (npr. 11 kW), zato se znižanje moči slednje (npr. s t.i. dinamično polnilnico, ki prilagaja svojo moč ostalim porabnikom na merilnem mestu) lahko najbolj pozna pri nadzoru odjema iz omrežja in višini računa za omrežnino. Ustrezno nadzorovano polnjenje električnega avtomobila morda ne bo v ničemer povečalo dogovorjene moči in bodo s tem stroški nižji.
Avtor: Matjaž Eržen, energetski svetovalec mreže ENSVET
Fotografija: Depositphotos
Fotografija je simbolična.
Dejstva
o Eko skladu
30%
vrednosti naložbe v
povprečju krije spodbuda
90%
prijavljenih projektov dobi
finančno spodbudo
vse leto
so na voljo subvencije
in krediti