Gradnja skoraj ničenergijskih stavb: Kredit

Predmet javnega poziva (v nadaljnjem besedilu: poziv) so krediti Eko sklada za okoljske naložbe, ki jih izvajajo in v celoti financirajo lokalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: občine) na območju Republike Slovenije. Okoljske naložbe po tem pozivu so naložbe oziroma v projektu opredeljene faze naložb (v nadaljnjem besedilu: naložbe) v gradnjo novih skoraj ničenergijskih stavb splošnega družbenega pomena, stanovanjskih stavb za posebne družbene skupine in stavb javne uprave (v nadaljnjem besedilu: stavbe), razvrščenih po enotni klasifikaciji objektov v skupine kot sledi: 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, 12620 Muzeji in knjižnice, 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo, 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo, 12650 Stavbe za šport, 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine, 12201 Stavbe javne uprave.

Skoraj nič-energijska stavba po tem pozivu je stavba, katere energijska učinkovitost, izračunana po metodi za pasivne stavbe »PHPP«, mora znašati v segmentu računske rabe energije za ogrevanje Qh ≤ 15,0 kWh/(m2a) in QK ≤ 15,0 kWh/(m2a) za stanovanjske stavbe in Qh ≤ 6,0 kWh/(m3a) in QK ≤ 6,0 kWh/(m3a) za ostale stavbe. Navedena vrednost Qh se izračuna za neto ogrevani in prezračevani volumen stavbe ter ne glede na dejansko lokacijo stavbe za klimatske podatke mesta Ljubljana (T2000-2009/J1991-2010), ki so objavljeni na spletni strani Eko sklada. Ustreznost gradnje skoraj nič-energijske stavbe se preverja na podlagi dokazil, navedenih v pozivu.

Obvezna je vgradnja zunanjega stavbnega pohištva s trojno zasteklitvijo s toplotno prehodnostjo U ≤ 0,9 W/m2K (določeno po standardu SIST EN 14351-1:2006+A2:2016) po načelu tesnjenja v treh ravneh, kot je opredeljeno v smernici RAL. Zahteve za energijsko učinkovitost zunanjega stavbnega pohištva lahko odstopajo pri posameznih elementih zaradi posebnih projektnih pogojev (npr. varnostne in protipožarne zahteve, spomeniškega varstva) ali zaradi posebnih tehničnih rešitev, vendar mora biti v tem primeru uporabljena tehnologija z najvišjo možno energijsko učinkovitostjo.

Toplotne prehodnosti U gradbenih elementov in sklopov toplotnega ovoja stavbe morajo znašati:

− U ≤ 0,15 W/(m2K), če mejijo proti zunanjemu zraku (zunanja stena, streha, strop, previs ipd.)

− U ≤ 0,17 W/(m2K), če mejijo proti terenu ali na neogrevan prostor (vkopane stene, tla na terenu, tla

nad hladno kletjo ipd.).

Vgrajeni morajo biti energijsko učinkoviti sistemi prezračevanja prostorov z vračanjem toplote odpadnega zraka, ki pri normalnih obratovalnih pogojih naprav zagotovijo skupni toplotni izkoristek rekuperacije toplote vsaj 80 %.

Dovoljena je vgradnja le sodobnih generatorjev toplote in hladu ter naprav z visoko energijsko učinkovitostjo.

Stavba mora najmanj 50 % letne dovedene energije za delovanje stavbe (ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, klimatizacija, priprava tople vode in razsvetljava) pokriti iz obnovljivih virov energije, razen v primeru, ko je stavba oskrbovana iz sistema energijsko učinkovitega daljinskega ogrevanja ali hlajenja oziroma iz naprav SPTE z visokim izkoristkom v skladu s predpisom, ki ureja podpore električni energiji, proizvedeni v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom.

Ustreznost vgrajenega zunanjega stavbnega pohištva, izolacijskih materialov v toplotnem ovoju stavbe, ogrevalnega, hladilnega in prezračevalnega sistema mora biti razvidna iz ustreznih dokazil, ki morajo biti priloženi dokumentaciji za prijavo.

Do pridobitve kredita so upravičene občine, ki izvajajo in v celoti financirajo naložbo, ki je predmet vloge za pridobitev kredita, ter so lastnice, solastnice ali imetnice stavbne pravice na nepremičnini, kjer bo naložba izvedena. Upravičena oseba po tem pozivu je v primeru solastništva lahko samo občina, ki ima nepremičnino, kjer bo naložba izvedena, v solastništvu zgolj z drugo občino oziroma Republiko Slovenijo. V primeru stavbne pravice pa je upravičena občina po tem pozivu le, če je stavbna pravica na nepremičnini, kjer bo naložba izvedena, ustanovljena vsaj za dobo vračila kredita.

Do kredita ni upravičena občina:

− ki ima zapadle finančne obveznosti do Eko sklada ali ne izpolnjujejo drugih pogodbenih zavez po pogodbah sklenjenih z Eko skladom,

− ki nima poravnanih davčnih in drugih obveznosti do Republike Slovenije,

− ki nima poravnanih obveznosti iz naslova plač ali socialnih prispevkov,

− ki ima blokiran transakcijski račun,

− če se upravičena oseba, njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec upravičene osebe nahaja na seznamu oseb, zoper katere so sprejeti omejevalni ukrepi VS OZN ali EU.

a) Obrestna mera

Letna obrestna mera za kredite, dodeljene po tem pozivu, je trimesečni EURIBOR + 0 %.

Letna obrestna mera za kredite po tem javnem pozivu je spremenljiva, vezana na trimesečni EURIBOR, izračunan za 360 dni, s pribitkom v višini 0 %, ki je fiksen za celotno obdobje odplačevanja kredita.

Če je EURIBOR določen kot negativno število (negativna obrestna mera), se takšen negativni EURIBOR ne upošteva pri določitvi višine obrestne mere za ta kredit in se šteje, da je EURIBOR enak nič (0), vse dokler EURIBOR ni določen kot pozitivno število (pozitivna obrestna mera). Če v prihodnosti EURIBOR ne bo več referenčna obrestna mera, se bo uporabila nadomestna referenčna obrestna mera.

b) Odplačilna doba

Odplačilna doba v nobenem primeru ne more presegati 20 (dvajset) let z vključenim moratorijem. Moratorij na odplačilo glavnice je lahko največ 1 (eno) leto. Krediti se odplačujejo v mesečnih ali četrtletnih obrokih.

c) Višina kredita

Višina posameznega kredita je omejena na najnižji znesek kredita, ki znaša 25.000 EUR, in najvišji znesek kredita, ki znaša 3 milijone EUR. Skupna zadolžitev kreditojemalca pri Eko skladu ne sme presegati 10 milijonov EUR.

Najvišji delež kredita je omejen z višino priznanih stroškov naložbe in se odobri v deležu od vrednosti priznanih stroškov naložbe ter lahko znaša največ do 85 % priznanih stroškov naložbe.

Višina odobrenega kredita se lahko zniža v primerih, kadar bi bila z najvišjim deležem odobrenega kredita presežena zgornja omejitev dodeljenih javnih sredstev za iste upravičene stroške in glede na pogoje iz soglasja Ministrstva za finance k zadolžitvi.

d) Združljivost pridobitve kredita in nepovratne finančne spodbude

Občina je poleg kredita po tem pozivu upravičena pridobiti tudi nepovratno finančno spodbudo Eko sklada po javnem pozivu za nepovratne finančne spodbude občinam. Za isto naložbo lahko občina prejme kredit le v primeru, da predlagana naložba še ni izvedena in izpolnjuje pogoje tega poziva, vsota kredita in nepovratne finančne spodbude pa ne sme presegati priznanih stroškov kreditirane naložbe, razen v primeru, če kreditojemalec že vnaprej soglaša, da se dodeljena nepovratna finančna spodbuda v višini, ki presega priznane stroške naložbe, nameni za delno poplačilo odobrenega kredita Eko sklada.

Eko sklad ob takem delnem poplačilu kredita ne zaračuna stroškov predčasnega vračila kredita.