Gradnja novih skoraj ničenergijskih stavb: Subvencija

Podjetjem so na voljo finančne spodbude za naložbe v učinkovito rabo in obnovljive vire energije. Spodbude so v obliki nepovratnih sredstev in/ali kredita s subvencionirano obrestno mero, dodeljene po pravilu »de minimis« pomoči, za nove naložbe učinkovite rabe in rabe obnovljivih virov energije na območju Republike Slovenije.

Na javnem pozivu lahko sodelujejo:

1. lokalne skupnosti,
2. pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in druge fizične osebe, ki opravljajo registrirane dejavnosti, ali s predpisom ali z aktom o ustanovitvi določene dejavnosti, ki so vsi vpisani v poslovni register v Republiki Sloveniji, razen njihovih podružnic v tujini,
3. pravne osebe javnega prava, ki imajo stvarno premoženje v svoji lasti, razen neposrednih uporabnikov državnega proračuna.

Spodbude so na voljo za enega ali več v nadaljevanju navedenih ukrepov, ki se bodo začeli izvajati po oddaji vloge za pridobitev finančne spodbude:

A- toplotna izolacija fasade, zunanjega zidu/tal ali zidu proti terenu v stavbi,

B- toplotna izolacija tal na terenu ali tal nad neogrevanim prostorom/kletjo v stavbi,

C- toplotna izolacija ravne strehe, poševne strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru/podstrešju,

D- zamenjava zunanjega stavbnega pohištva v stavbi,

E- vgradnja toplotne črpalke za centralno ogrevanje stavbe,

F- vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stavbe,

G- zamenjava toplotne postaje ali vgradnja toplotne postaje za priklop na sistem daljinskega ogrevanja stavbe,

H- vgradnja solarnega ogrevalnega sistema v stavbi,

I- vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v stavbi,

J- vgradnja energijsko učinkovitega sistema razsvetljave v stavbi,

K- optimizacija sistema ogrevanja v stavbi,

L- vgradnja plinskega kondenzacijskega kotla za centralno ogrevanje stavbe,

M- gradnja skoraj nič-energijske stavbe,

N- izkoriščanje odvečne toplote iz procesov in/ali naprav,

O- vgradnja energijsko učinkovitih elektromotorjev in/ali vgradnja frekvenčnih pretvornikov,

P- uvedba sistema upravljanja z energijo,

R- energetska učinkovitost v tehnološkem procesu,

S- naložbe v naprave za soproizvodnjo električne energije in toplote.

Za posamezen ukrep je možno pridobiti nepovratna sredstva, kredit ali pa kombinacijo obojega, in sicer nepovratna sredstva v višini do 20 %, kredita pa v višini do 80 % upravičenih stroškov naložbe, brez DDV, po letni obrestni meri trimesečni EURIBOR + 0 %.

Nepovratna sredstva za ukrepe od A do L so lahko dodeljena le za stavbe oziroma dele stavb, za katere je bilo gradbeno dovoljenje za gradnjo izdano pred 1. 7. 2010, morebitna odločba o legalizaciji stavbe zgrajene pred 1. 7. 2010, oziroma odločba o domnevi izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja po 118. členu Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr. in 65/20) za stavbe zgrajene pred 31. 12. 1967, pa pred izdajo odločbe po tem javnem pozivu.

Spodbude ni mogoče dodeliti za prenovo in gradnjo stavb, namenjenih nadaljnji prodaji na trgu.

Pravica do spodbude se dodeli za gradnjo nove skoraj nič-energijske stavbe, za katero je pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje. V primeru gradnje nove prizidave, mora le-ta predstavljati zaključeno celoto, zgrajeno v skladu s tem javnim pozivom.

Ustreznost nove skoraj nič-energijske stavbe se preverja na podlagi izračunov in dokazil iz Elaborata energijske učinkovitosti sNES (v nadaljnjem besedilu: Elaborat), izračuna po metodologiji PHPP za skoraj nič-energijske stavbe, verzija PHPP 9 (2015) ali novejša (v nadaljnjem besedilu: izračun PHPP), projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja DGD (v nadaljnjem besedilu: DGD) in načrtov projektne dokumentacije za izvedbo gradnje PZI: vodilni načrt, načrt s področja arhitekture, načrt s področja strojništva, izdelano v merilu 1:50 (v nadaljnjem besedilu: PZI). Projektna dokumentacija mora biti izdelana v skladu s Pravilnikom o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov (Uradni list RS, št. 36/18 in 51/18 – popr.) ter na podlagi drugih dokazil, navedenih v tem javnem pozivu. Ustreznost izvedene naložbe se preverja še na podlagi načrtov projektne dokumentacije izvedenih del PID: vodilni načrt, načrt s področja arhitekture, načrt s področja strojništva, izdelano v merilu 1:50 (v nadaljnjem besedilu: PID). Pri izvedbi gradnje mora biti zagotovljen nadzor, kot ga določa Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 – popr.; v nadaljnjem besedilu: GZ) in pridobljeno uporabno dovoljenje.

Računska raba energije za ogrevanje in pohlajevanje novogradnje se preverja na podlagi izračuna PHPP in mora znašati:

• QH ≤ 15,0 kWh/(m2a) in QK ≤ 15,0 kWh/(m2a) za stanovanjske stavbe,
• QH ≤ 6,0 kWh/(m3a) in QK ≤ 6,0 kWh/(m3a) za ostale stavbe.

Navedeni vrednosti se, ne glede na dejansko lokacijo novogradnje, izračunata za klimatske podatke mesta Ljubljana (T2000-2009/J1991-2010), ki so objavljeni na spletni strani Eko sklada v razpisni dokumentaciji za ta javni poziv. Z izračunom se preverja tudi morebitno poletno pregrevanje stavbe, učinkovitost senčenja in naravno pohlajevanje ter dodatno aktivno pohlajevanje z energijsko učinkovitimi sistemi.

Zunanje stavbno pohištvo (okna in vrata) v toplotnem ovoju stavbe morajo imeti toplotno prehodnost Uw ≤ 0,90 W/(m2K), določeno po standardu SIST EN 14351-1:2006+A2:2016. Vgrajena morajo biti po načelu tesnjenja v treh ravneh, kot je opredeljeno v smernici RAL. Zahteve za energijsko učinkovitost zunanjega stavbnega pohištva lahko odstopajo pri posameznih elementih zaradi posebnih projektnih pogojev (npr. varnostne in protipožarne zahteve, spomeniško varstvo) ali zaradi posebnih tehničnih rešitev, vendar mora biti v tem primeru uporabljeno zadnje stanje gradbene tehnike in tehnologija z najvišjo možno energijsko učinkovitostjo ob hkratnem upoštevanju razumnih stroškov.

Gradbeni elementi in sklopi toplotnega ovoja, ki mejijo na okoliški zrak (zunanja stena, streha, strop, previs, ipd.), morajo imeti toplotno prehodnost U ≤ 0,15 W/(m2K). Sklopi toplotnega ovoja, ki mejijo na teren ali neogrevane prostore, morajo imeti U ≤ 0,17 W/(m2K).

Toplotne prehodnosti U (W/m2K) zunanjega stavbnega pohištva in toplotne prevodnosti λ (W/mK) izolacijskih materialov v toplotnem ovoju stavbe morajo biti razvidne iz ustreznih dokazil, skladno z zahtevami dokumentacije za prijavo.

Vgrajeni morajo biti energijsko učinkoviti sistemi prezračevanja prostorov z vračanjem toplote odpadnega zraka, ki pri normalnih obratovalnih pogojih naprav zagotovijo skupni toplotni izkoristek rekuperacije toplote vsaj 80 %.

Vgrajeni morajo biti sodobni generatorji toplote in hladu ter ostale sodobne naprave v sistemih ogrevanja, pohlajevanja, prezračevanja in priprave tople sanitarne vode, ki imajo visoko energijsko učinkovitost.

Stavba mora najmanj 50 % letne dovedene energije za delovanje stavbe (ogrevanje, hlajenje, razvlaževanje, prezračevanje, priprava tople vode in razsvetljava) pokriti iz obnovljivih virov energije. Izjema so stavbe, ki so oskrbovane iz energetsko učinkovitega distribucijskega sistema toplote ali hladu in iz naprav za soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom.

Izmerjena vrednost pri ugotavljanju tesnosti obodnih konstrukcij po standardu SIST EN ISO 9972:2015 mora znašati: n50 ≤ 0,6 h-1, pri čemer mora biti zaključna meritev izvedena ob prisotnosti predstavnika Eko sklada.

Višina nepovratnih sredstev znaša do 20 % upravičenih stroškov naložbe, brez DDV.

Upravičeni stroški naložbe vključujejo:

• vse stroške, povezane z gradnjo stavbe ter stroški nakupa in vgradnje gradbenih proizvodov, naprav in opreme, ki vplivajo na energijsko učinkovitost stavbe, in sicer vsi stroški gradbenih in obrtniških del ter stroški strojnih in električnih inštalacij, stroški del, potrebnih pri izvedbi ukrepov v ustrezno toplotno zaščito celotnega zunanjega ovoja stavbe (toplotna izolacija, zunanje stavbno pohištvo), stroški sodobnega sistema ogrevanja in hlajenja, sistema za prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka in energijsko učinkovite razsvetljave.

V primeru gradnje stavbe »na ključ« lahko priznani stroški dosegajo največ 50 % pogodbene vrednosti gradnje stavbe. 

Pri dodelitvi nepovratnih sredstev, stroški za izdelavo projektne dokumentacije, stroški nadzora in opreme niso priznani stroški naložbe, lahko pa so upoštevani pri dodelitvi kredita.

Obvezne priloge k vlogi:

1 gradbeno dovoljenje:

• kopija gradbenega dovoljenja, opremljenega z žigom o pravnomočnosti,

2 projektna dokumentacija (oddana v mapah, v tiskani obliki):

• projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja DGD,
• projektna dokumentacija za izvedbo gradnje PZI,

3 elaborat z izračuni in dokazili:

• izračun PHPP (tiskani izpis ključnih strani in MS Excel datoteko), ki se, ne glede na dejansko lokacijo stavbe, izračuna za klimatske podatke mesta Ljubljana, ki so objavljeni na spletni strani www.ekosklad.si v okviru razpisne dokumentacije tega javnega poziva, 
• izračun deleža obnovljivih virov energije v odstotkih (%) pri zagotavljanju dovedene energije za delovanje stavbe (ogrevanje, hlajenje, razvlaževanje, prezračevanje, priprava tople vode in razsvetljava) na podlagi rezultatov izračuna PHPP, razen v primeru izjem, ki so oskrbovane iz energetsko učinkovitega distribucijskega sistema toplote ali iz naprav za soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom,
• izjava o lastnostih oken, skladna z Uredbo (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (UL L št. 88 z dne 4. 4. 2011, str. 5; v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) št. 305/2011 za trženje gradbenih proizvodov) ali po Zakonu o gradbenih proizvodih (Uradni list RS, št. 82/13; v nadaljnjem besedilu: ZGPro-1), ki mora med drugim vsebovati vrednost toplotne prehodnosti okna (Uw) in poročilo o tipskem preizkusu okna, skladnim s standardom SIST EN 14351-1:2006+A2:2016 ter dokumentom o izračunu toplotne prehodnosti okna Uw (iz dokumenta morajo biti razvidne vrednosti toplotne prehodnosti celotnega okna (Uw), zasteklitve (Ug) in profila (Uf), vrednost linijske toplotne upornosti distančnika v zasteklitvi (ψ) in geometrijski podatki profila ter faktor prepustnosti celotnega sončnega obsevanja zasteklitve (g), ki morata biti izdelana s strani izbranega preizkuševalnega laboratorija, priglašenega pri Evropski komisiji za gradbene proizvode,
• izjava o lastnostih vrat v toplotnem ovoju stavbe, skladna z Uredbo (EU) št. 305/2011 za trženje gradbenih proizvodov ali po ZGPro-1, iz katere je razvidna toplotna prehodnost vrat (Ud),
• izjava o lastnostih ostalih vrst zunanjega stavbnega pohištva, skladna z Uredbo (EU) št. 305/2011 za trženje gradbenih proizvodov ali po ZGPro-1, ki mora med drugim vsebovati vrednost toplotne prehodnosti elementov, zasteklitve in profila, vrednost linijske toplotne upornosti distančnika v zasteklitvi, geometrijske podatke profila ter faktor prepustnosti celotnega sončnega obsevanja zasteklitve,
• izjave o lastnostih toplotnih izolacij v toplotnem ovoju stavbe, skladne z Uredbo (EU) št. 305/2011 za trženje gradbenih proizvodov ali po ZGPro-1, iz katerih so razvidne posamezne toplotne prevodnosti (λ) toplotno izolacijskih materialov,
• izjava o skladnosti in podatkovni list prezračevalne naprave, skladna z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1254/2014 z dne 11. julija 2014 o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z označevanjem stanovanjskih prezračevalnih enot z energijskimi nalepkami (UL L št. 337 z dne 25. 11. 2014, str. 27; v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1254/2014) oziroma druga dokumentacija, ki bo izkazovala ustreznost prezračevalne naprave,
• podatkovni list generatorja toplote in hladu (toplotna črpalka, kurilna naprava, ipd.),
• izjava dobavitelja o lastnostih sistema, v primeru da bo stavba oskrbovana iz energetsko učinkovitega distribucijskega sistema toplote ali pa iz naprav za soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom,

4 predračuni za izvedbo naložbe, iz katerih so razvidni stroški gradbenih in obrtniških del ter stroški strojnih in električnih inštalacij, stroški del, potrebnih pri izvedbi ukrepov v ustrezno toplotno zaščito celotnega zunanjega ovoja stavbe (toplotna izolacija, zunanje stavbno pohištvo), sodobnega sistema ogrevanja in hlajenja, sistema za prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka ter energijsko učinkovite razsvetljave.

Obvezna vsebina zaključne dokumentacije:

1. uporabno dovoljenje,
2. projekt izvedenih del PID,
3. novelirani elaborat z izračuni in dokazili, če je prišlo med gradnjo do sprememb glede na oddano PZI dokumentacijo in elaborat,
4. računi in dokumentacija, ki se nanaša na gradnjo (npr. pogodba s popisom del, materialov, gradbenih proizvodov ter strojnih naprav in opreme), iz katerih morajo biti razvidni podatki vsaj za: 

• nakup in vgradnjo zunanjega stavbnega pohištva (okna, fiksne zasteklitve, vhodna vrata ipd.) in sistemov zunanjega senčenja,
• nakup in vgradnjo sistemov toplotne zaščite tal, obodnih zidov in strehe za izvedbo celotnega toplotnega ovoja stavbe,
• nakup in vgradnjo centralnega sistema prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka,
• nakup in vgradnjo sistema za ogrevanje in hlajenje z generatorjem toplote in hladu,
• izvedbo meritve zrakotesnosti,

1. dokazila o plačilu celotnih računov iz prejšnjih alinej,
2. merilno poročilo o zagotavljanju zrakotesnosti stavbe, s potrdilom o kalibraciji merilne opreme,
3. fotografije: 

• izvedbe toplotne zaščite celotnega toplotnega ovoja stavbe (vgradnja toplotne zaščite v tla, obodne zidove, streho ipd., posnete med vgradnjo z merilnim trakom),
• vgradnje zunanjega stavbnega pohištva, in sicer oken in vhodnih vrat (posnete med vgradnjo tako, da so razvidni vsi vgrajeni materiali, ki zagotavljajo tesnjenje v treh ravneh, kot je opredeljeno v smernici RAL),
• vgrajenega centralnega sistema prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka (razvodi, naprava),
• vgrajenega sistema za ogrevanje/hlajenje z generatorjem toplote/hladu (razvodi, naprave, regulacija),
• meritve zrakotesnosti stavbe, posnete med izvajanjem postopka in fotografijo izmerjene vrednosti na napravi, posneto med meritvijo, pri čemer mora biti zaključna meritev opravljena ob prisotnosti predstavnika Eko sklada,
• dokončane stavbe, posnete tako, da so vidne vse fasade stavbe.